Get Adobe Flash player

O nas

Svet se vse od konca 20. stoletja sooča z vse večjimi težavami pri zagotavljanju varne, zdrave in zadostne prehrane za prebivalstvo. Zaradi hitro rastoče populacije, usodne povezanosti proizvodnje hrane z nafto, grozečih klimatskih sprememb in uničevanja rodnosti prsti smo prisiljeni v prehod na trajnostno naravnano lokalno pridelavo hrane, ki ne bo odvisna od fosilnih goriv in iz njih proizvedenih agrokemičnih sredstev, ampak bo temeljila na sončni energiji.

Pomen zdrave hrane in samooskrbe, ki je bila včasih ljudem samoumevna, se vse bolj krepi. Slovenija je po samooskrbi s hrano, žal, med zadnjimi v Evropi. Ker se vedno bolj zavedamo, da je za uživanje kakovostnih živil pomembno, da je pot od njive do krožnika čim krajša, se z različnimi projekti in spodbudami stanje z majhnimi koraki le spreminja.

Eden izmed pomembnih in zelo zanimivih projektov se v praksi odvija na območju pod Pekrsko gorco, na obrobju Maribora. Postavljen je v sklop programov Evropske prestolnice kulture 2012 – Maribor in partnerska mesta, v programski sklop Urbane brazde katerega vodja je Marta Gregorčič. Projekt Skupnostno urbano vrtnarstvo pa vodi zagnana skupina mladih strokovnjakov. Glavni koordinator projekta Matej Zonta. Njegovi sodelavci pa so še Simona Trčak, Anton Komat, dr. Milojka Fekonja, Denis Ploj in ne nazadnje Mateja Koler, ki bo v okviru semenske knjižnice bdela nad varovanjem biotskega bogastva. V semenski knjižnici bodo zbirali, hranili in katalogizirali semenski in sadilni material različnih kulturnih rastlin ter skrbeli za ohranjevaje avtohtonih in ogroženih rastlinskih kulturnih varietet.

Projekt si med drugim prizadeva za intenzivno uvajanje ekološke pridelave sadja in zelenjave tudi znotraj urbanih mestnih območij in poteka že leto dni na enem hektarju zadnjih nekaj let neobdelane zemlje v Mestni četrti Radvanje, ki je v lasti občine. Okoliški prebivalci, v glavnem iz stanovanjskih naselij Borova in Nova vas, smo tu dobili možnost dobiti v najem svojo gredico za lasten vrtiček. V projekt se nas je večina vključila brez pomislekov, saj bomo vsi, ki smo vključeni v projekt, poleg ustvarjalne uporabe in negovanja zelenih površin s pridelavo zdrave hrane na naših vrtičkih, znižali tudi transportne in skladiščne stroške ter iz njih izvirajoče emisije. Hkrati bomo prispevali k manjši odvisnosti od cen nafte, farmacevtskih korporacij in trgovskih lobijev.

Čez zimo so organizatorji projekta za nas vrtičkarje organizirali vrsto zanimivih in koristnih predavanj, na katerih smo pridobivali znanje o ekološkem vrtnarjenju.

Vrtičkarji smo na delovni akcijah že jeseni 2011 postavili nasad starih lokalnih sort sadnega drevja, ki je v večji meri zasajeno zunaj zagrajenega območja vrta in je namenjeno tudi sprehajalcem, ter skupni nasad sadnega grmičevja, ki obkroža celotno območje vrta.

Kakšnih osemdeset novo pečenih eko-vrtičkarjev je aprila 2012 zasadilo svoje lopate in začelo spreminjati podobo zorane njive v urejene vrtičke. Poleg naših gredic nastaja skupen pokrit prostor s klopmi, igrišče za otroke, skupni nasadi drevja in grmičevja, skupni travnat del in potke ter enotno zgrajene lesene vrtne hišice.

Za vse objekte, ograjo in pohištvo je uporabljen le naravni materiali, les iz slovenskih gozdov.
Veliko skrb so posvetili tudi zaščiti lesa, ki je okolju prijazna.

Vrtičkarji smo za potrebe delovanja ustanovili društvo Urbani eko vrt. Kot društvo smo dobili od mesta v najem parcelo po simbolni najemnini, zato pa smo se zavezali, da bomo kolektivno vzdrževali in skrbeli za celotno območje in življenja vrtov. Pogoj za pridobitev zemljišča je bil tudi, da bomo vrtičkarji obdelovali vrtove v skladu s standardi, ki veljajo za ekološko kmetovanje. S ponosom lahko rečemo, da bomo prvi v Sloveniji, ki si bomo pridobili ekološki certifikat za skupnost vrtov. Povezali smo se že z certifikacijskim organom, Inštitutom za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, ki bo izvršil strokovni postopek certificiranja.

Vključitev v projekt Urbanih vrtov nam omogoča agronomsko opismenjevanje in vzpostavlja naš nov odnos do zemlje in okolja, novo zaznavanje javnih površin. Naši vrtovi vsak dan bolj postajajo ne samo prostor, kjer si bomo pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva. Nudijo nam ob tem še prostor za otroško igro, rekreacijo in sprostitev in tako nehote izboljšuje tudi naše zdravje in počutje.

Zadnje novice in aktualna dogajanja na urbanem eko vrtu ter aktivnosti društva. Bodite na tekočem.
Eko vrt na Facebooku


Več...